Jesenske gospodarske napovedi EK in ECB so kazale na štirikrat hitrejše popandemično okrevanje od tistega po zadnji finačni krizi. Gospodarska rast 2021 naj bi občutno presegla prvotno napovedano in se nadaljevala tudi v letu 2022. Okrevali naj bi vsi glavni izvozni trgi Slovenije. Ob teh ugodnih napovedih pa so se že slišala opozorila oziroma navajali dejavniki, ki bi lahko te napovedi spremenili, med njimi:
➡nadaljni razvoj pandemije
➡motnje v dobavnih verigah(v segmentu surovin in vmesnih izdelkov) in posledično prilagajanje gospodarstva na ponudbeni strani
➡naraščanje cen energentov
➡zaostrene razmere na trgu dela
Velike pozornosti pa je bila deležna tudi naraščajoča inflacija, ki se je iz 0,3% v oktobru 2020 povzpela na 4,1% v oktobru 2021. Pri tem so prevladala predvidevanja, da je naraščajoča inflacija prehodnega značaja in naj bi se leta 2022 spustila na 2,2%, v letu 2023 pa na 1,4%. Po decembrski oceni ECB naj bi bilo evrsko okrevanje tako trdno, da se lahko začnejo opuščati odkupi evrskih obveznic preko PEPP.
Ukrajinska kriza je zgoraj navedene dejavnike tveganj močno okrepila in jim dodala še nekatere nove. V pripetem prispevku smo za vas strnili najnovejše ocene prihodnjih dogajanj in sicer:
➡vpliv EU in ameriških sankcij proti Rusiji, ki se jim je pridružila tudi množica drugih držav in morebitnih protiukrepov Rusije na gospodarstvo EU
➡predvidevanja glede inflacije in njeni poglavitni generatorji
➡odzivanje EU in ameriških monetarnih oblasti
Več informacij si oglej v dokumentu Vpliv ukrajinske krize na popandemično okrevanje.
