Evropska Centralna Banka (ECB), je z novembrom 2022 ponovno povišala evrske obrestne mere tokrat za 75 bazičnih točk. Povišanje obrestnih mer je že tretje v letošnjem letu, kar je najhitrejše dviganje obrestnih mer s strani ECB v njeni zgodovini, julijski dvig ključnih obrestnih mer pa je bil po 11 letih prvi obrestni dvig s strani ECB. Trenutna depozitna obrestna mera znaša 1,5 %, spomnimo se, da je pred julijskim zasedanjem ECB le ta znašala negativnih 0,5 %. Obrestna mera za mejno posojilo, torej obrestna mera, ki jo evropske banke plačujejo, če si pri ECB izposodijo denar sedaj znaša 2,25 %.
Guverner Francoske centralne banke, Francois Villeroy de Galhau, meni, da se obrestne mere s tem počasi približujejo normalizaciji, ki naj bi bila okoli 2 %. To ne pomeni, da ECB ne bo dvignila obrestnih mer tudi v prihodnje nad 2 %, saj je trenutna stopnja inflacije bistveno nad željeno vrednostjo, ki prav tako znaša 2 %. Navedeno pomeni, da dvigi obrestnih mer v prihodnje ne bodo dosegali tako velikega zvišanja, kot smo jim bili priča v drugi polovici leta 2022.
V Sloveniji so povprečne obrestne mere za novo sklenjena stanovanjska posojila z ročnostjo 10 let v januarju znašale 1,7 %, v avgustu pa 2,55 %. Pasivne obrestne mere za vloge zaenkrat ostajajo na relativno enakih vrednostih kot v začetku leta, kar ne velja za naše sosede, saj so trenutno povprečne pasivne obrestne mere v Italiji in Avstriji višje kot so bile na začetku leta.
Na srečo se v gospodarstvu že kažejo znaki, da je inflacija že dosegla svoj vrh, na kar nakazuje nižja oktobrska inflacija od pričakovane v ZDA, ki je prvič po 8 mesecih padla pod 8 % glede na predhodno leto, ter znaki iz Evroobmočja, kjer se je inflacija na mesečni ravni znižala prvič po 17 mesecih. V novembru je znašala 10 %, kar je 0,6 odstotnih točk nižje kot je znašala v oktobru (10,6 %). ECB predvideva, da bo povprečna stopnja inflacije v letu 2023 znašala 5,5 % v letu 2024 pa 2,3 %, na kar bo v veliki meri vplivalo predvideno znižanje cen energentov.
